Evropski svet je odobril direktivo glede poročanja podjetij o trajnostnosti. Spremenjena Direktiva CSRD podpira evropski zeleni dogovor. Direktiva omogoča izvajanje evropskega zelenega dogovora tako, da zasebne naložbe usmerja v podnebno nevtralne gospodarske dejavnosti. Velika podjetja, ki so že danes zavezana poročati v skladu z Direktivo NFRD, bodo v skladu z novo Direktivo CSRD prvič dolžna poročati za poslovno leto, ki se prične s 1.1.2024. Druga zavezana MSP podjetja bodo za pripravo imela več časa, torej od leta 2026 naprej.
ESG (Environmental, Social, and Governance) trajnostna usmerjenost podjetij se nanaša na njihovo zavezanost k trajnostnim praksam in upoštevanju okoljskih, socialnih ter upravljavskih vidikov pri poslovanju. Podjetja, ki bodo poročala o svoji trajnostni uspešnosti bodo v boljšem položaju za izpolnjevanje potreb svojih interesnih skupin in dolgoročno uspešna.
Okoljski vidik se nanaša na vplive podjetja na okolje, vključno z zmanjševanjem emisij toplogrednih plinov, varčevanjem z viri, upravljanjem odpadkov in zagotavljanjem trajnostnih praks v proizvodnem procesu. Podjetja lahko izvajajo ukrepe za zmanjšanje svojega ogljičnega odtisa, vlagajo v obnovljive vire energije ali spodbujajo recikliranje in učinkovito rabo virov.
Odpornost na podnebne spremembe se opredeljuje kot zmožnost družbenih, gospodarskih in okoljskih sistemov, da se spopadejo z nevarnim dogodkom, težnjo ali motnjami in se odzovejo ob ohranjanju sposobnosti prilagajanja, učenja in preobrazbe.
Družbeni vidik se nanaša na odnos podjetja do svojih zaposlenih, skupnosti, strank in drugih deležnikov. To vključuje zagotavljanje varnega in pravičnega delovnega okolja, spoštovanje človekovih pravic, spodbujanje raznolikosti in enakosti ter vlaganje v lokalne skupnosti. Podjetja lahko uvedejo politike za izboljšanje delovnih pogojev, podpirajo dobrodelne dejavnosti ali vzpostavijo dialog s svojimi strankami glede njihovih potreb in pričakovanj.
Upravljalski vidik se nanaša na način, kako podjetje upravlja svoje poslovanje in ravna s svojimi deležniki. To vključuje transparentnost poslovnih praks, etično ravnanje, ustrezno vodenje in odgovornost do delničarjev. Podjetja lahko izboljšajo upravljanje tveganj, okrepijo svoje notranje nadzorne mehanizme in vključujejo načela dobre korporativne uprave v svoje poslovne procese.
Naložbe ESG izhajajo iz vse večje domneve, da na finančno uspešnost podjetij vedno bolj vplivajo okoljski in družbeni dejavniki. Teorija pravi, da bodo podjetja z boljšimi rezultati ESG uspešnejša. Meritve se uporabljajo za oceno izpostavljenosti podjetja različnim okoljskim, družbenim in upravljavskim tveganjem.
Močan ESG podjetjem omogoča vstop na nove trge in širitev na obstoječih. Ko vlade zaupajo podjetjem, je bolj verjetno, da jim bodo odobrile, dostop in licence, ki odpirajo nove poti za rast. Med drugimi prednostmi lahko učinkovito izvajanje ESG pomaga v boju proti naraščajočim operativnim stroškom (surovin, vode ali povzročenih emisij). Podjetjem omogoča večjo strateško svobodo in zmanjšuje pritisk predpisov. Podjetjem pomaga pritegniti in obdržati kakovostne zaposlene, izboljšati motivacijo zaposlenih, povečati proizvodnost. Zadovoljstvo zaposlenih je v pozitivni povezavi z donosi delničarjev. Močan ESG lahko poveča donosnost naložb z dodelitvijo kapitala obetavnejšim in dolgoročnim priložnostim.
Pomembno je opozoriti, da se koncept in prakse trajnostne usmerjenosti podjetij še vedno razvijajo, zato se lahko specifični vidiki in pristopi razlikujejo glede na podjetje in sektor. Trajnostno poročanje je podprto z različnimi orodji in kazalniki, ki pomagajo meriti in razkrivati informacije.
Avtor: Vanja Štuhec