Gre za skupni kažipot, ki Evropi zagotavlja konkurenčnost, inovativnost in varnost v hitro spreminjajočem se globalnem okolju.
Evropski programi, še posebej Program Digitalna Evropa (DIGITAL), usmerjajo sredstva v umetno inteligenco, kibernetsko varnost, podatkovno infrastrukturo in napredne digitalne veščine ter s tem prispevajo k uresničevanju ciljev Digitalnega desetletja. Za podjetja, raziskovalne organizacije in javne institucije je zdaj pravi trenutek za pripravo projektnih idej in prijavo na razpise.
V nadaljevanju tega članka predstavljamo Digitalno desetletje, povzemamo ključne ugotovitve iz Poročila stanju digitalnega desetletja 2025 za Slovenijo ter nazadnje identificiramo, kako lahko podjetja ugotovljene vrzeli iz poročila pretvorijo v priložnost za inoviranje in rast ter hkrati prispevajo k evropski digitalni prihodnosti.
Kaj je Digitalno desetletje?
Program politike za digitalno desetletje z določenimi cilji za leto 2030 usmerja digitalno preobrazbo Evrope. Temelji na jasnih in merljivih kazalnikih, ki so razdeljeni v štiri glavne stebre: znanja in spretnosti, varne in trajnostne digitalne infrastrukture, digitalno preobrazbo podjetij ter digitalizacijo javnih storitev.
Prvi steber, znanja in spretnosti, določa, da bo do leta 2030 vsaj 80 % prebivalcev EU, starih med 16 in 74 let, imelo osnovne digitalne spretnosti, v delovni sili pa bo delovalo 20 milijonov strokovnjakov s področja informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT) – z večjo uravnoteženostjo med spoloma.
Drugi steber, varna in trajnostna digitalna infrastruktura, se osredotoča na gigabitno povezljivost za vse, podvojitev evropskega deleža vrhunskih polprevodnikov v globalni proizvodnji, uvedbo 10.000 podnebno nevtralnih in varnih robnih vozlišč ter gradnjo prvega evropskega računalnika s kvantnim pospeškom.
Tretji steber, digitalna preobrazba podjetij, predvideva, da bo do leta 2030 vsaj 75 % podjetij uporabljalo tehnologije, kot so oblak, umetna inteligenca ali velepodatki. Več kot 90 % malih in srednjih podjetij (MSP) naj bi doseglo vsaj osnovno stopnjo digitalne intenzivnosti, število evropskih »samorogov« (zagonskih podjetij z vrednostjo nad milijardo evrov) pa naj bi se podvojilo.
Četrti steber, digitalizacija javnih storitev, zagotavlja, da bodo vse ključne javne storitve dostopne na spletu, da bo imel vsak državljan digitaliziran dostop do zdravstvene dokumentacije in da bodo vsi državljani Evrope imeli možnost uporabe digitalne identitete.
Omenjeni štirje stebri odražajo evropsko zavezanost, da se EU uveljavi kot svetovna voditeljica na področju tehnologije in inovacij. Program politike za digitalno desetletje do leta 2030 pa morajo uresničevati vse države članice, saj morajo pripraviti nacionalne strateške načrte, redno poročati o doseženem napredku in s skupnimi ukrepi prispevati k doseganju evropskih ciljev. To pomeni, da se cilji Digitalnega desetletja ne izvajajo zgolj na ravni EU, ampak neposredno oblikujejo razvojne politike vsake države članice, vključno s Slovenijo.
Poročilo o stanju digitalnega desetletja za Slovenijo 2025
Kako daleč je Slovenija na poti k ciljem Digitalnega desetletja do leta 2030? Poročilo o stanju digitalnega desetletja za Slovenijo 2025 ponuja jasen odgovor: trdna infrastruktura in napredne tehnologije so tu, a brez večjega vlaganja v znanja in spretnosti ter digitalizacijo MSP bo težko doseči zastavljene cilje.
Slovenija se lahko pohvali z dobro razvito digitalno infrastrukturo – pokritost s fiksnim gigabitnim internetom je visoka, pokritost s 5G pa se je v zadnjih letih močno povečala. Aktivna je tudi na področjih strateških tehnologij, kot so kvantno računalništvo, polprevodniki, oblak in umetna inteligenca, pri čemer se je uporaba umetne inteligence v podjetjih občutno povečala.
Kljub temu pa poročilo opozarja tudi na področja, kjer je potrebna pospešitev. Uporaba digitalnih tehnologij med MSP ostaja nizka, osnovne digitalne veščine prebivalstva so pod povprečjem EU, število strokovnjakov IKT pa ne zadošča potrebam trga dela. Nasprotno pa so e-javne storitve v Sloveniji dobro sprejete, kar 78 % državljanov meni, da digitalizacija storitev olajša njihovo življenje, 90 % pa jih poudarja pomen boja proti dezinformacijam na spletu.
Za uresničitev ciljev ima Slovenija pripravljenih 81 ukrepov, vrednih 685 milijonov EUR (1,02 % BDP), dodatno pa digitalno preobrazbo podpirata še 513 milijonov EUR iz Načrta za okrevanje in odpornost ter 287 milijonov EUR iz kohezijske politike.
Slovenija torej stoji na trdnih temeljih, a prihodnja leta bodo odločilna za zapolnitev vrzeli – zlasti na področju veščin, MSP in povezovanja digitalne ter zelene preobrazbe.
Od vrzeli do priložnosti
Evropska unija na različne načine krepi prizadevanja za prevzem vodilne vloge v strateških tehnoloških sektorjih in zmanjšanje odvisnosti od neevropskih ponudnikov. Program Digitalna Evropa (DIGITAL) je eden ključnih instrumentov EU v obdobju 2021–2027, s skupnim proračunom več kot 8 milijard EUR, bo pripomogel k pospešitvi implementacije vrhunskih tehnologij po vsej celini, in sicer s podporo inovacijam za digitalno preobrazbo v javnem in zasebnem sektorju.
Najnovejša poročila o stanju digitalnega desetletja kažejo, da je EU na nekaterih področjih dosegla dobre temelje, a obstajajo tudi vrzeli, ki pa lahko za podjetja predstavljajo priložnosti, da se z inoviranjem prebijejo v ospredje.
V okviru programa Digitalna Evropa so trenutno odprti številni razpisi, ki neposredno naslavljajo te vrzeli – od generativne umetne inteligence in podatkovnih prostorov do akademij digitalnih spretnosti, kibernetske varnosti ter modernizacije javnih storitev.
Sporočilo je jasno: Evropa vlaga v digitalno prihodnost - poskrbite, da bo vaš projekt del te zgodbe.
Prihajajoči razpisi DIGITAL - priložnosti za leto 2026!
Do konca leta 2025 bo Evropska komisija objavila novo serijo razpisov v okviru programa Digitalna Evropa (DIGITAL), ki bodo zajemali širok spekter prioritet – od umetne inteligence in podatkovnih prostorov do digitalnih veščin in kibernetske varnosti. Med številnimi priložnostmi posebej izpostavljamo tri, ki bodo po našem mnenju imele največji učinek:
🔹 20 milijonov EUR za platforme virtualnih svetov – vzpostavitev obsežnih eksperimentalnih okolij, kjer bodo podjetja in raziskovalci lahko preizkušali napredne virtualne tehnologije.
🔹 10 milijonov EUR za podatkovne prostore v proizvodnji – ustvarjanje zaupanja vrednih okolij za industrijsko izmenjavo podatkov, s čimer se bo povečala produktivnost, trajnost in inovativnost v evropskih vrednostnih verigah.
🔹 15 milijonov EUR za uvajanje inovativnih rešitev kibernetske varnosti za MSP – podpora pri adaptaciji rešitev, ki temeljijo na umetni inteligenci in drugih naprednih orodjih, za krepitev kibernetske odpornosti malih in srednjih podjetij.
Roki za oddajo prijav bodo predvidoma v prvem četrtletju 2026.
2030 je bližje, kot si mislite - kako boste prispevali vi?
Digitalno desetletje začrtuje evropsko pot k digitalni preobrazbi do leta 2030, najnovejše poročilo za Slovenijo pa razkriva tako dosežke kot tudi vrzeli. Za podjetja lahko te vrzeli predstavljajo priložnosti, ki jih lahko nadgradijo z evropskimi sredstvi v okviru programa Digitalna Evropa (DIGITAL).
ℹ️ V podjetju Tiko Pro imamo bogate izkušnje z uspešnimi mednarodnimi prijavami v okviru programa DIGITAL.Če imate inovativno idejo, vam lahko pomagamo, da jo spremenite v uspešno zgodbo, (so)financirano z evropskimi sredstvi.
🎯Prvi v vrsti za novice iz sveta (ne)povratnih sredstev
🔹 Naročite se na e-novice na www.tiko-pro.si
🔹 Sledite nam na LinkedIn-u.
🔹 Kontaktirajte nas za več informacij!