Oktober je čas, ko se podjetja ozirajo proti novim priložnostim za pridobivanje evropskih sredstev. Ob tem pa se odpira pomembno vprašanje: katere razvojne ideje imajo resničen potencial in v katere se splača vlagati čas, znanje in sredstva?
V tokratnem intervjuju smo se posvetili ideaciji, pomembnemu koraku, ki podjetjem pomaga prepoznati prave priložnosti za evropsko financiranje, še preden se lotijo priprave projektne prijave.
Dobra inovacija, zanimiva naložbena zamisel ali ambiciozen razvojni načrt so odlično izhodišče. Toda kako ugotoviti, ali je ideja primerna za evropsko financiranje? Kateri razpis izbrati? Kakšne partnerje potrebujemo? In predvsem, ali je smiselno vlagati čas in sredstva v pripravo prijave?
Marjeta nam je v intervjuju pojasnila, kako lahko podjetja s pomočjo ideacije poiščejo odgovore na ta vprašanja, bolje ocenijo svoje možnosti in sprejmejo premišljeno odločitev o nadaljnjih korakih.
Marjeta, začniva pri osnovah. Kaj pravzaprav pomeni ideacija, kako je povezana z evropskim financiranjem in kaj lahko podjetje z njo doseže?
Ideacija je pravzaprav prvi korak na poti od poslovne ideje do morebitnega evropskega projekta. Podjetje ima lahko odlično inovacijo, načrtuje novo naložbo ali razvija tehnologijo, vendar to še ne pomeni, da ve, kako svojo zamisel povezati z evropskimi sredstvi. Prav tako ni nujno, da je vsaka dobra poslovna ideja tudi primerna za financiranje iz evropskih programov.
In ravno tukaj nastopi ideacija. V tem procesu skupaj s podjetjem pogledamo, kakšen potencial ima njegova ideja z vidika evropskega financiranja. Zanima nas, kako inovativna je, kakšni so njeni cilji, kaj želi podjetje z njo doseči in kako se vse to ujema s prednostnimi nalogami posameznih evropskih programov.
V bistvu iščemo odgovore na zelo konkretna vprašanja. Ali je ideja primerna za evropsko financiranje? Kateri program ali razpis bi bil najprimernejši? Ali podjetje potrebuje partnerje? In predvsem, ali je smiselno nadaljevati s pripravo projektne prijave?
Cilj ideacije je torej, da podjetje že na začetku dobi jasno sliko o svojih možnostih in se lahko na podlagi tega odloči, kako naprej. Namesto da bi se takoj lotilo pisanja projektne prijave, najprej preveri, ali je sploh na pravi poti.
Kdaj je pravi trenutek, da podjetje začne razmišljati o ideaciji? Mora imeti že jasno izdelano projektno idejo ali se lahko na vas obrne tudi prej?
Nikakor ni treba, da ima podjetje že izdelano projektno idejo. Pravzaprav se na nas obračajo podjetja v zelo različnih fazah razvoja.
Nekatera imajo zanimivo tehnologijo ali inovacijo, vendar z evropskimi sredstvi še nimajo izkušenj in ne vedo, kje sploh začeti. Druga že precej dobro vedo, kaj želijo razviti ali v kaj želijo investirati, niso pa prepričana, kateri program financiranja bi bil zanje najprimernejši.
Pogosto se srečujemo tudi s podjetji, ki imajo več razvojnih idej hkrati. Vse se jim zdijo zanimive, vendar se zavedajo, da nimajo dovolj časa, kadra ali finančnih sredstev, da bi lahko razvijala vse naenkrat. V takšnih primerih jim lahko z ideacijo pomagamo ugotoviti, katere ideje imajo največ možnosti za pridobitev evropskih sredstev in katerim bi bilo smiselno dati prednost.
Pomembno je predvsem, da ima podjetje neko razvojno ambicijo, inovacijo ali naložbeno zamisel, ki jo želi raziskati. Ni treba, da je vse že vnaprej določeno. Navsezadnje je namen ideacije prav v tem, da skupaj ugotovimo, kako lahko iz začetne zamisli razvijemo projekt z ustreznim potencialom za evropsko financiranje.
Podjetja lahko evropske razpise iščejo tudi sama. Zakaj pogosto ni dovolj, da najdejo razpis, ki se na prvi pogled ujema z njihovo idejo?
Ker je razlika med razpisom, ki se zdi primeren, in razpisom, na katerem ima podjetje dejansko dobre možnosti, lahko precej velika.
Podjetje na primer najde razpis, ki omenja njegovo panogo, tehnologijo ali vrsto naložbe. Na prvi pogled je videti, da se vse ujema. Toda ko podrobneje pogledamo cilje razpisa, pričakovane rezultate, pogoje sodelovanja in merila ocenjevanja, se lahko izkaže, da ideja ni tako primerna, kot se je sprva zdelo.
Zato pri ideaciji ne gledamo zgolj na to, ali podjetje izpolnjuje osnovne pogoje za prijavo. Zanima nas tudi, kako dobro njegova ideja odgovarja na cilje razpisa, ali ima podjetje ustrezne zmogljivosti za izvedbo projekta, kakšni partnerji bi bili potrebni in kako bi lahko projekt zasnovali, da bi bil čim bolj konkurenčen.
To je tudi bistvena razlika med običajnim iskanjem razpisov in ideacijo. Ne želimo zgolj najti razpisa, na katerega se podjetje lahko prijavi, temveč prepoznati priložnost, pri kateri obstaja dobra podlaga za uspešno prijavo.
Včasih se izkaže tudi, da za določeno idejo trenutno ni ustreznega razpisa. In tudi to je koristna ugotovitev. Podjetje lahko svojo idejo medtem še razvija, se pripravi na prihodnje priložnosti ali razmisli o drugih možnostih financiranja.
Kako pa proces ideacije poteka v praksi? Kaj se zgodi od trenutka, ko podjetje pride do vas z idejo, do trenutka, ko dobi jasno usmeritev za naprej?
Najprej želimo podjetje in njegovo idejo čim bolje spoznati. Zanima nas, kaj razvija, kakšne cilje želi doseči, kakšne so njegove zmogljivosti in kakšne izkušnje ima z evropskimi projekti. Pomembno je, da razumemo tudi širšo sliko, torej kam se želi podjetje razvijati in kakšno vlogo bi lahko pri tem imela evropska sredstva.
Ko imamo dovolj informacij, začnemo preverjati, kateri evropski programi in razpisi bi lahko bili primerni. Pri tem ne gre za to, da podjetju pripravimo dolg seznam vseh mogočih razpisov. Osredotočimo se na tiste, ki se resnično ujemajo z njegovo idejo in razvojnimi cilji.
Nato pogledamo še, kaj bi bilo potrebno, da bi ideja postala izvedljiv evropski projekt. Pri številnih programih je na primer pomembno sodelovanje z drugimi organizacijami. Zato preverimo, kakšne partnerje bi podjetje potrebovalo, katere kompetence bi morali vključiti in kako bi lahko oblikovali ustrezen konzorcij. Pri tem nam pomaga tudi naša mednarodna mreža partnerjev, ki nam omogoča, da lahko prepoznamo potencialne organizacije za sodelovanje.
Na koncu podjetju predstavimo ugotovitve in priporočila. Tako dobi precej jasnejšo predstavo o tem, kateri razpis bi bilo smiselno izbrati, kaj bi bilo treba še pripraviti in ali je pravi trenutek za naslednji korak, torej pripravo projektne prijave.
Podjetja verjetno najraje slišijo pozitiven odgovor, ampak zakaj je lahko tudi odločitev, da se v določen razpis ne gre, dober rezultat ideacije?
Res je, večina podjetij si seveda želi pozitiven odgovor. Toda pri evropskih projektih je pomembno razumeti, da sama prijava še ne pomeni uspeha. Priprava kakovostne projektne prijave zahteva veliko časa, strokovnega znanja in pogosto tudi precejšnja finančna sredstva.
Če podjetje vstopi v ta proces brez predhodne analize, lahko hitro porabi več tednov ali celo mesecev za pripravo prijave, za katero se pozneje izkaže, da ni imela pravih možnosti za uspeh.
Zato odločitev »NO-GO« nikakor ne pomeni nujno, da je ideja slaba. Morda zanjo trenutno ni primernega razpisa, morda podjetje še nima ustreznih partnerjev ali pa bi bilo treba določene vidike projekta dodatno razviti. Včasih je preprosto bolje počakati na drugo priložnost.
In prav to je ena od pomembnih vrednosti ideacije. Podjetju pomagamo pravočasno prepoznati morebitne ovire, še preden v pripravo prijave vloži veliko sredstev.
Sama na odločitev »NO-GO« ne gledam kot na neuspeh. Nasprotno, če podjetju s tem prihranimo čas in denar ter mu pomagamo, da se bolje pripravi na naslednjo priložnost, smo dosegli pomemben cilj.
Na koncu je za podjetja seveda pomembno tudi, kaj z ideacijo pridobijo. Kako jim lahko dobro izvedena ideacija prihrani čas in denar ter pomaga, da svoje vire usmerijo v prave priložnosti?
Največja prednost je po mojem mnenju ta, da podjetje sprejme odločitev na podlagi konkretnih informacij in ne zgolj občutka, da bi se na neki razpis morda splačalo prijaviti.
Evropska sredstva lahko podjetjem odprejo številne možnosti za razvoj, vendar je treba vedeti, da tudi priprava projektnih prijav zahteva precejšen vložek. V proces so vključeni zaposleni, vodstvo, zunanji strokovnjaki, pogosto pa tudi partnerji iz drugih držav. Vse to pomeni čas in denar, ki bi ju podjetje sicer lahko namenilo drugim razvojnim aktivnostim.
Z ideacijo lahko že na začetku ugotovimo, ali ima določena ideja ustrezen potencial, kateri razpis bi bil zanjo najprimernejši in kaj bi bilo treba še izboljšati, preden se lotimo prijave. Podjetje tako precej lažje oceni, ali je smiselno nadaljevati in kakšne vire bo za to potrebovalo.
To je še posebej koristno za podjetja, ki imajo več razvojnih projektov hkrati. Namesto da bi poskušala izkoristiti vsako priložnost, se lahko osredotočijo na tiste, ki se najbolje ujemajo z njihovimi dolgoročnimi cilji in imajo največ možnosti za uspeh.
Vedno poudarjam, da namen ideacije ni zgolj iskanje evropskih sredstev. Gre predvsem za to, da podjetjem pomagamo sprejemati boljše razvojne in poslovne odločitve. Evropsko financiranje mora podpirati njihove ambicije, ne pa jih usmerjati v projekte, ki zanje dolgoročno nimajo prave vrednosti.
Pogovor z Marjeto nam je pokazal, da se pot do uspešnega evropskega projekta ne začne s pisanjem prijave, temveč precej prej. Začne se z dobro idejo, razumevanjem njenega potenciala in premišljenim razmislekom o tem, katere priložnosti je vredno izkoristiti.
Prav pri tem ima ideacija pomembno vlogo. Podjetjem pomaga, da še pred začetkom zahtevnega prijavnega postopka preverijo svoje možnosti, prepoznajo morebitne izzive in sprejmejo odločitev, ki je najboljša za njihov nadaljnji razvoj. Včasih to pomeni zeleno luč za pripravo projekta, drugič pa ugotovitev, da je smiselno idejo še razviti ali počakati na primernejšo priložnost.
V podjetju Tiko Pro podjetjem pomagamo pri obeh odločitvah. Z našim znanjem in izkušnjami jih usmerjamo od začetne zamisli do jasne strategije za pridobivanje evropskih sredstev. Kajti pri evropskem financiranju ni pomembno, da se prijavimo na čim več razpisov, temveč da izberemo pravega.
Rezervirajte termin za ideacijo