Kako pridobiti sredstva EU – strategije, razpisi in konzorciji

Pogovor z Matejem Tisajem, vodjo programov EU pri Tiko Pro.

Matej se že leta giblje v svetu evropskih razpisov in projektnih predlogov, zato je sogovornik, ki ve, o čem govori. Pogovor z njim je priložnost za vse, ki iščejo jasen, praktičen uvid v to, kako se naj organizacije uspešno znajdejo v kompleksnem ekosistemu EU sredstev.

V tej izdaji se poglobimo v tematiko, ki zadeva tudi vse več slovenskih organizacij: skupne prijave, programi, ki jih ne gre spregledati in strateške usmeritve, ki jih Evropska komisija vse bolj jasno zarisuje prek svojih prednostnih nalog financiranja.

A začnimo z osnovami – kaj sploh so sredstva EU?

Matej odgovor strne jedrnato: gre za nepovratna sredstva. Nobenih lastniških deležev, nobenih posojil – le podpora, ki je ni treba vračati. Evropska unija del prispevkov držav članic prerazporedi prek programov financiranja, ki služijo njenim strateškim ciljem. V zameno se od prejemnikov pričakuje resna zavzetost: konkretni rezultati, merljiv vpliv, skrbno poročanje in jasni dokazi o namenski porabi.

Preberite, kako ta sistem deluje v praksi, kje so trenutno največje priložnosti in na kaj se je smiselno osredotočiti pri pripravi na naslednji razpis.

Kakšen je strateški namen financiranja EU in zakaj EU toliko vlaga v te programe?

Ker ima Evropa težave s koordinacijo. Imamo raziskave svetovnega razreda, močno industrijsko znanje in zelo inovativna podjetja - ampak prevečkrat še vedno delujemo v nacionalnih silosih. Tehnologije, razvite v eni državi, pogosto težko najdejo partnerje, stranke ali prave tržne priložnosti v drugi. Posledično evropska podjetja ustvarja preboje, ki pa se nato pogosto razvijejo ali komercializirajo drugje.

In prav tukaj ima financiranje EU svojo strateško vlogo. Gre za orodje, s katerim želi Evropa okrepiti lastno konkurenčnost. S sofinanciranjem projektov, ki temeljijo na čezmejnem sodelovanju, EU spodbuja povezovanja, do katerih trg sam od sebe pogosto sploh ne bi prišel.

Če imate na primer platformo za kibernetsko varnost, ki jo skupaj razvijajo organizacije iz osmih različnih držav, ima ta bistveno več možnosti, da postane evropski standard, kot rešitev, ki jo razvija samo en nacionalni akter.

Za posamezne organizacije pa vrednost teh projektov presega zgolj finančno podporo. Sodelovanje prinaša nova partnerstva, večjo kredibilnost na evropskem trgu in dostop do strokovnega znanja, ki ga na lokalni ravni morda sploh ni.

Če pogledamo konkretne priložnosti - kateri programi financiranja EU danes podjetjem ponujajo največ potenciala in kako lahko prepoznajo tiste, ki najbolje podpirajo njihove ambicije?

Dva največja programa EU sta Obzorje Evropa (Horizon Europe) in Digitalna Evropa (Digital Europe).

Horizon Europe je z okoli 95 milijardami evrov proračuna za obdobje 2021-2027 osrednji evropski program za raziskave in inovacije. Gre za področje, v katerega Evropa vlaga največ napora, saj spodbuja sodelovanje med univerzami, podjetji in raziskovalnimi organizacijami pri razvoju novih rešitev in tehnologij.

Program Digital Europe pa je bolj usmerjen v uvajanje in širšo uporabo tehnologij, ki že obstajajo. Osredotoča se na področja, kot so umetna inteligenca, infrastruktura za kibernetsko varnost, superračunalništvo in podatkovni prostori, pri čemer je glavni cilj, da se te rešitve uporabljajo in povezujejo na evropski ravni.

Poleg teh dveh programov obstaja še vrsta drugih pomembnih instrumentov. Inovacijski sklad podpira velike projekte dekarbonizacije, LIFE je namenjen okoljskim in podnebnim ukrepom, EU4Health se osredotoča na zdravstvene sisteme in inovacije, AGRIP pa podpira promocijo evropskih kmetijskih in živilskih proizvodov.

Posebej bi izpostavil tudi program EUREKA, ki je zelo zanimiv predvsem za mala in srednja podjetja. Gre za instrument, ki podpira tržno usmerjene raziskave in razvoj, hkrati pa omogoča hitrejše in bolj prilagodljive postopke kot večina klasičnih EU programov.

Celotna slika je seveda še precej širša. Evropska unija danes ponuja zelo raznolik nabor razpisov in instrumentov, zato je ključno predvsem to, da podjetje najprej jasno razume svoje ambicije, stopnjo razvoja in dolgoročne cilje. Šele nato lahko prepozna program, ki mu dejansko najbolj ustreza.

Glede na toliko razpoložljivih programov – od Obzorja Evropa in Digitalne Evrope do bolj specializiranih instrumentov, kot so LIFE, EU4Health ali EUREKA – kaj dejansko naredi projekt upravičen do financiranja v očeh Evropske komisije?

Najprej mora projekt resnično ustrezati zelo konkretnemu razpisu - evropski razpisi so namreč izjemno natančno definirani. Ne navajajo zgolj: »Želimo projekte s področja kibernetske varnosti.« Običajno opredelijo zelo specifičen problem, na primer: »Želimo projekte, ki malim in srednjim podjetjem pomagajo izpolnjevati zahteve zakonodaje s pomočjo avtomatiziranih orodij za ocenjevanje kibernetske varnosti.« Ideja mora neposredno naslavljati opredeljen problem, ni dovolj, da je zgolj sama po sebi dobra ali inovativna.

Poleg vsebinske usklajenosti ocenjevalci zelo podrobno preverjajo tudi, kdo stoji za projektom. Pomembni so verodostojna ekipa, kakovosten konzorcij in partnerji, ki dokazujejo, da lahko projekt dejansko izvedejo. Hkrati želijo videti tudi jasno strategijo za obdobje po zaključku financiranja - kako se bodo rezultati uporabljali naprej, kako bodo prišli na trg in kako bo projekt dolgoročno živel. Temu EU namenja velik poudarek skozi tako imenovana izkoriščanje rezultatov in trajnost.

Najvišje ocene običajno dobijo projekti, ki ne rešujejo zgolj problema ene organizacije ali ene države, ampak naslavljajo širši evropski izziv. To so projekti, ki povezujejo partnerje prek meja, gradijo skupne platforme, infrastrukturo ali standarde in ustvarjajo pogoje za uporabo po vsej Evropi.

Konec koncev EU ne financira samo razvoja posameznih produktov, temveč financira gradnjo evropskih ekosistemov.

Omenili ste konzorcij – izraz, ki se pojavi v skoraj vsaki razpravi o projektih EU. Kaj to dejansko pomeni in zakaj je tako pomembno za uspešno prijavo?

Veliko evropskih programov zahteva konzorcije - partnerstva organizacij, ki skupaj pokrivajo potrebno znanje, kompetence in evropsko dimenzijo projekta. Tipični konzorcij npr. v programu Obzorje Evropa bi lahko vključeval univerzo, veliko podjetje, MSP (mala in srednja podjetja), javno institucijo ter partnerje iz vsaj treh držav EU. Vsak element ocenjevalcem nekaj sporoča.

Oblikovanje takšnega konzorcija je pogosto eden najtežjih delov procesa, saj temelji predvsem na zaupanju, izkušnjah in močni evropski mreži partnerjev. V podjetju Tiko Pro že več kot 15 let gradimo prav takšno mrežo, ki nam danes omogoča povezovanje organizacij v konkurenčne evropske konzorcije.

Če pogledamo širšo sliko - kakšno strateško smer po vašem mnenju Evropska unija danes zasleduje prek svojih programov financiranja?

To je kompleksno vprašanje, saj se prioritete skozi čas spreminjajo, trenutno je velik poudarek na digitalni suverenosti, kibernetski varnosti, umetni inteligenci, čistih tehnologijah, biotehnologiji in drugih naprednih tehnologijah. To so področja, ki bodo v prihodnjih letih močno vplivala na gospodarsko in tehnološko moč Evrope.

Skupni imenovalec vseh teh področij je konkurenčnost. Evropska unija financira predvsem tisto, kar potrebuje za dolgoročno strateško neodvisnost in za ohranjanje konkurenčnosti v globalnem okolju. Za organizacije, ki delujejo na področjih, kot so umetna inteligenca, napredna proizvodnja, zdravstvene tehnologije ali čista energija, to pomeni, da je povezava med evropskimi prioritetami in dejanskimi poslovnimi priložnostmi danes verjetno močnejša kot kadarkoli prej.

Za konec še nekoliko bolj praktično vprašanje - katere aktualne EU razpise bi trenutno posebej izpostavili in kako lahko Tiko Pro pomaga podjetjem, da se uspešno pozicionirajo za pridobitev financiranja?

Trenutno bi izpostavil tri zelo zanimive razpise iz programa Digital Europe.

Prvi je razpis »Digital solutions for regulatory compliance through data« z rokom oddaje 1. oktobra 2026. Osredotoča se na razvoj rešitev, podprtih z umetno inteligenco, za avtomatizacijo regulatornega poročanja, zato je še posebej zanimiv za organizacije iz močno reguliranih sektorjev, kot so zdravstvo, energetika in proizvodnja.

Drugi pomemben razpis je namenjen pilotnim projektom uporabe umetne inteligence pri analizi medicinskih slik v zdravstvenih ustanovah, prav tako z rokom za oddajo 1. oktobra 2026. Osredotoča se na uporabo AI pri analizi MRI, CT, rentgenskih slik itd. v realnem kliničnem okolju.

Tretji razpis, ki ga velja omeniti pa je »Strengthening cybersecurity capacities of European SMEs with cybersecure AI-powered solutions«, predviden je za zadnji kvartal v letu 2026. Razpis podpira razvoj in uvajanje AI rešitev za kibernetsko varnost v skladu z evropsko zakonodajo, vključno z Aktom o umetni inteligenci.

Vsi ti razpisi imajo nekaj skupnega - zahtevajo močne mednarodne konzorcije in zelo jasno projektno strategijo.